Obravnava hagiografij v slovenski literarni vedi

Prispevek prinaša oris dosedanjega raziskovanja hagiografij v slovenski literarni vedi in pregled nekaterih aktualnih raziskovalnih perspektiv. Glavna premisa izhaja iz opažanja, da so bili svetniški življenjepisi, kljub njihovi prisotnosti in pomembnosti v slovenskem književnem prostoru, znotraj slovenskega literarno-vednega razpravljanja od začetka 19. stoletja do danes pogosto prezrti in razum-ljeni kot nezadostno literarizirani, da bi lahko bili prepoznani kot enakovreden podsistem v sistemu slovenske literature. Hagiografije in različne manifestacije hagiografskega diskurza tako šele v zadnjih letih postajajo tudi na Slovenskem predmet samostojnih raziskav.