Slovenska matica

Slovenska matica (SM) ima tradicijo več kot 150 let nepretrganega kulturnega in znanstvenega dela, kar je za tovrstna združenja redkost tudi v evropskem okviru.
Slovenska matica je bila na pobudo mariborskih »rodoljubov« ustanovljena leta 1864 s prostovoljnimi prispevki izobražencev, trgovcev in podjetnikov z namenom, da bi v slovenskem jeziku tiskala zahtevnejša dela z različnih področij, dvigovala raven izobraženosti in znanja, ustvarjala slovensko izrazoslovje za različne stroke, itd. Takratna Avstrija je podpirala ustanavljanje tovrstnih združb, o čemer priča tudi osebni prispevek cesarja Franca Jožefa za njeno ustanovitev (v znesku 500 goldinarjev). Svoj prvi vrhunec je SM doživela na začetku stoletja, ko so njene knjige izhajale v visokih nakladah in je vzdrževala stike z univerzami in akademijami od Londona do Peterburga. Med prvo vojno je prišla v spor z oblastjo zaradi izdaje knjige o ravnanju avstrijskega vojaštva v anektirani Bosni, zato je bila njena posest konfiscirana. Med obema vojnama je nadaljevala delo in pomagala ustanoviti (slovensko) Akademijo znanosti in umetnosti. Septembra 1941 se je v SM ilegalno sestal Kulturni plenum OF, leta 1944 je bilo njeno delo z odlokom nemške uprave drugič ustavljeno, spet zaradi knjižnih izdaj, med njimi geografske monografije »Slovenija«. Po drugi vojni se je s težavo postavila na noge, novim oblastem se je zdela preveč »konservativna«, premoženje je bilo nacionalizirano. Vendar pa je prevladalo stališče, da je Slovensko matico treba obdržati in njeno delo subvencionirati.
Danes je (Društvo) Slovenska matica znanstvena in kulturna institucija, ki prireja znanstvene sestanke o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti. Hkrati je založba, ki skrbi za izdajanje kvalitetnih izvirnih del ter prevodov humanistike, družboslovja, naravoslovja, medicine in tehnike.