Značilnosti živali in njihove vloge v izbranih slovanskih primerjalnih frazemih

V prispevku preučujemo knjižne slovenske, hrvaške, makedonske in ruske primerjalne frazeme z zoonimno sestavino, ki opredeljujejo človekove lastnosti (značajske, mentalne, telesne), človekova čustva in občutenja, vedenjske vzorce in stanja. Živalski frazemi s preslikavo zunanje podobe živali ter njenih ustaljenih, resničnih, domnevnih in pogosto antropomorfno pripisanih lastnosti na človeka označujejo ljudi in razkrivajo njihov značaj, poleg tega pa še nazorno prikazujejo človekovo vrednotenje živali v določeni skupnosti ter kakšen položaj ji ta pripisuje. Živali so največkrat instrumentalizirane za izražanje negativnih človeških značajev in medčloveških odnosov, kot so npr. lažnivost, lenoba, radovednost, neumnost, jeza, sovraštvo, ljubosumje, pijanost, redkeje pozitivnih, npr. delavnost, moč, zvestoba, ljubezen in razumevanje. V obravnavanih primerjalnih živalskih frazemih se nazorno razodeva hierarhičen človekov odnos do živali. Ohranja se središčnost človeške eksistence, živali pa so marginalizirane in v podrejenem položaju. Taka reprezentacija pa je nujno antropocentrična.