Multimodalni preplet v lutkovni predstavi Čriček in mravlja

Basen o murnu in mravlji je pripisana Ezopu, že davno pa je postala svetovna kulturna dediščina, ki jo poznamo v različnih književnih vrstah (poezija, kratka proza, dramatika) in v najrazličnejših medijskih predelavah. Lutkovni medij združuje različne kode sporočanja: jezikovni (dialogi), zvočni (glasba kot motiv, glasba kot podlaga), vizualni in gestualni (dramske osebe), prostorski (osebe, video). V prispevku predstavljamo mikroanalizo izbrane lutkovne predstave glede na kode sporočanja in makroanalizo oz. sumativni pomen vseh kodov sporočanja, njihovo prepletenost in sporočilnost. Lutkovna predstava Čriček in mravlja vsebuje dva načina povezanosti izhodiščnega besedila in predstave: priredbo (izhodišče je Ezopova basen); povzemanje oz. izposojanje, z dodajanjem dramskega lika (drevo) in s spremembo koncepta razumevanja umetnosti kot dela in ne kot nekoristnega početja. Didaktična izhodišča temeljijo na osmi ključni kompetenci vseživljenjskega učenja, to je kulturna zavest in izražanje.