Tehnološki, ekonomski in psihološki vidiki kibernetskih napadov

Od leta 2022 smo bili priča odmevnim kibernetskim napadom. Največ medijske pozornosti so pritegnili izsiljevalski napadi na državne inštitucije in podjetja. Trendi kibernetskih napadov sledijo ekonomskemu cilju čim večjega dobička, ki je še zlasti izražen pri izsiljevalskih napadih. Politično motivirani napadi imajo za cilj uveljavljanje političnih interesov z vpletanjem v politični in nacionalno varnostni prostor države. Umetna inteligenca omogoča analizo velikega števila podatkov z namenom iskanja potencialnih tarč kibernetskega napada. Omogoča avtomatizacijo procesov napadov, prilagodljivost hekerskih orodij in s tem posledično večjo obsežnost napadov. Izsiljevalski napadi imajo običajno jasne ekonomske cilje, ki jih udejanjajo z uporabo novih tehnologij, v zadnjem času temelječih na umetni inteligenci. Upoštevajoč 30c% medletno rast škode v zadnjem desetletju bo škoda v letu 2031 dosegla okoli 265 milijard dolarjev. Poslovni model ponujanja izsiljevalske programske opreme kot storitve je močno povečal dostopnost hekerskih orodij za izvajanje napadov. Informacije o kibernetskih napadih, ki so se v zadnjem času zgodili v Sloveniji, večinoma izhajajo iz javnih medijev, katerih informacije so se pogosto izkazale za neverodostojne. Po drugi strani so uradne informacije zelo skope in splošne. V članku je kot primer kibernetskega napada opisan napad na Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Podrobneje je opisana hekerska skupina Qilin.