Večkrat nagrajeni prejemniki večernice in njihova kanonizacija v slovenskem izobraževalnem sistemu: analiza skozi teorije kulturnega spomina

Raziskava preučuje kanonizacijo štirih večkratnih nagrajencev večernice, najuglednejše nagrade za slovensko otroško in mladinsko književnost, skozi teorije kulturnega spomina. Z uporabo Dovićevega (2012) trifaznega modela kanonizacije (vita → cultus → effectus) in Juvanovega (2005) koncepta literature kot medija kulturnega spomina analiza proučuje institucionalno prisotnost Petra Svetine (3 × večernica), Janje Vidmar (2 ×), Marjane Moškrič (2 ×) in Andreja E. Skubica (2 ×) v slovenskem izobraževalnem sistemu. Viri podatkov so Učni načrt 2025, Cankarjevo tekmovanje (1997–2026), Antologija 2024 ter mednarodne nominacije (IBBY, ALMA). Rezultati kažejo popolno institucionalno kanonizacijo vseh štirih avtorjev skozi KONFIRMACIJO (državni kurikulum), INDOKTRINACIJO (obvezno branje in tekmovanja) ter prokreativnost (sekundarni korpus). Peter Svetina dosega mednarodno hiperkanonizacijo kot edini dvakratni finalist za Andersenovo nagrado. Študija potrjuje Juvanovo (2005) tezo, da literarni kanon deluje kot primarni mehanizem prenosa kulturnega spomina skozi izobraževalne institucije.