Ali naj pouk filozofije spodbuja dvom?

Članek zagovarja ohranitev pouka filozofije v sedanji obliki, čeprav se izobraževanje vse bolj usmerja v pridobivanje stvarnega znanja. Filozofija, ki temelji na dvomu, se zato znajde pod pritiskom oblikovalcev učnih načrtov. Tudi avstrijski gimnazijski ravnatelji niso povsem prepričani o njeni izobraževalni vrednosti. Posledica tega je, da se pouk pogosto usmerja v iskanje delnih rešitev namesto v širjenje obzorja s pomočjo preizpraševanja obstoječih predlogov. Toda stvari je treba analizirati z vseh strani, ne pa pustiti se prepričati vsakdanjim pavšalnim stališčem. Lastno mnenje pri ocenjevanju rešitev je zaželeno, učence pa je treba uriti v kritični analizi, ki omogoča tudi, da se v pisani množici različnih mnenj sami dokopljemo do resnice. Ker se učni proces filozofije, ki je tako sestavljen iz kopice mentalnih dejanj, kot so ocenjevanje, dvom ali preizpraševanje, razlikuje od ostalih šolskih predmetov, ki stavijo na absorbiranje stvarnega znanja, ponavljanje, povezovanje in uporabo, posledica česar je merljivo znanje, ga je treba takšnega tudi ohraniti. Filozofija poseduje dragoceno metodološko orodje, ki omogoča razvoj in nadgradnjo argumentacijskih kompetenc učencev ter poglobljeno razumevanje problemov in njihovih rešitev, kar avtor ponazarja s šolsko filozofsko delavnico.