Bagatelna kazniva dejanja in njihova umestitev v prekrškovno pravo: primerjalnopravni vidik in usmeritve de lege ferenda

Kazenskopravna obravnava bagatelnih kaznivih dejanj, kot so manjše tatvine in goljufije, predstavlja v slovenskem pravnem sistemu nesorazmerno breme za represivne organe, hkrati pa pogosto ne zagotavlja učinkovitega sankcioniranja. Članek analizira veljavno ureditev de lege lata s poudarkom na vprašanju, ali bi bilo določena ravnanja, ki se danes obravnavajo kot kazniva dejanja, smiselno prenesti v okvir prekrškovnega prava kot ustreznejšo obliko pravnega odziva. Osrednji del prispevka temelji na primerjalnopravni analizi ureditve v treh državah članicah Evropske unije – Češki republiki, Slovaški in Poljski – kjer pravne ureditve, drugače kot v slovenskem pravnem redu, določajo mejo med kaznivimi dejanji in prekrški. Ti pristopi ponujajo pomembna izhodišča za razmislek o morebitni spremembi slovenske zakonodaje. V sklepnem delu članek nakaže premišljene usmeritve de lege ferenda, zlasti z vidika uvedbe uravnoteženih in operativno vzdržnih rešitev v okviru prekrškovnega sistema, ob hkratnem zagotavljanju ustrezne ravni varstva javnega reda in temeljnih pravic posameznikov.