Mladinska proza na tej in oni strani Atlantika

Darja Mazi-Leskovar z znanstveno monografijo Mladinska proza na tej in oni strani Atlantika posega na področje literarnih, kulturološko-zgodovinskih in prevodoslovnih ved, pri čemer umešča mladinsko književnost v interdisciplinarni okvir preučevanja. Mladinska književnost je predstavljena kot pomemben dejavnik v navezovanju in utrjevanju medkulturnih stikov med ameriško in slovensko kulturo ter pri ohranjanju narodne zavesti med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike. Delo odlikujejo terminološka jasnost, sistematičnost in znanstvena širina. Avtorica podaja vpogled v razvoj ameriške mladinske proze in v pomemben del slovenske prevodne mladinske proze, saj predstavi dinamiko izdaj prevodov besedil, ki jih ameriška literarna zgodovina uvršča v najbolj kakovostno mladinsko prozo od sredine 19. stoletja do leta 2000. Po eni strani razkriva spoznavne in etične vrednote posameznih prevodnih besedil ter opozarja na pomen prevodne koherence, uporabo prevajalskih strategij in medkulturnega prenosa, po drugi strani pa osvetljuje bogastvo slovenske prevodne književnosti, ki je s prevodi iz ameriške proze bistveno razširila podobo večkulturnosti in drugačnosti. V teh delih se slovenski bralci lahko srečujejo z izzivi specifično ameriškega, ki ima kljub globalizaciji še vedno pridih drugosti, pa tudi z občečloveškim, s tistimi sestavinami umetniških stvaritev, ki nagovarjajo bralce vseh časov, prostorov in kultur. Monografija predstavlja tudi občudovanja vredne napore slovenskih izseljencev v ZDA, da bi mladi rodovi preko objav slovenske umetniške besede v dvojezični reviji Mladinski list – Juvenile oziroma The Voice of Youth – Glas mladih utrjevali znanje slovenščine, spoznavali slovensko književnost in kulturo ter ohranjali zavest o pripadnosti svojim koreninam. Delo poda diahroni pregled objav slovenskih pripovednikov od leta 1922, ko je publikacija začela izhajati, do leta 1975, ko so izdajatelji že lahko želi sadove petdesetletnih prizadevanj. Avtorica ugotavlja, da je revija lahko gojila zavest povezave z matično domovino predvsem z besedili, ki slikajo Slovence, slovensko domovino in njeno kulturo, zato v skladu s principi imagologije podaja podobo Slovencev in Slovenije, ki so jo oblikovale prozne objave slovenskih avtorjev. Dobljena slika ni pomenljiva zgolj za opazujoče, za ameriške Slovence, ki preko objavljene proze spoznavajo Slovence v matični domovini in v zamejstvu, temveč tudi za opazovane, za tiste, ki predstavljajo jedro narodnega telesa v slovenskem zamejstvu in v Republiki Sloveniji.