Volkmerjev zbornik

Volkmerjev zbornik je rezultat simpozija ob 170. obletnici smrti Leopolda Volkmerja, ki je bil od 15. do 17. novembra 1996. Volkmerjevo delo in njegov čas so predstavili dobri poznavalci te problematike in zvrstili svoje razprave, ki osvetljujejo Volkmerjev delež v slovenskem slovstvu in slovenski kulturi. O Volkmerjevemu zborniku, ki ga je skrbno in smiselno uredil J. Lipnik, je mogoče reči, da glede na dosedanje raziskovanje Volkmerjevega prispevka k slovenskemu slovstvu in kulturi pomeni sintezo vedenja in na drugi strani trdno podlago za nadaljnji študij na tem področju, toda ne le obravnavane osebnosti, marveč štajerskega deleža v slovstvu in kulturi sploh. Treba je tudi ugotoviti, da zbornik nedvomno izpričuje širino gledanja in ne ozko zaprtost v prostor, iz katerega izvira predmet obravnave, tako da lahko ocenjujemo zbornik kot prispevek k splošnim slovenskim strokovno-znanstvenim prizadevanjem pri razgrinjanju naše kulturne in slovstvene preteklosti. In končno, ne smemo prezreti, da gre za resno in tehtno strokovno-znanstveno delo, ki priča o visoki strokovno-znanstveni usposobljenosti posameznih razpravljalcev.

Gregor Kocijan
Leopold Volkmer je deloval v času slovenskega razsvetljenstva na Ptuju in pri Sv. Urbanu. Pisal in prevajal je pesmi, nekaj jih je tudi uglasbil, bil je ljudski učitelj in prosvetitelj. Ker je ustvarjal v narečju Štajercev in ne v jeziku osrednje Slovenije, ga sodobniki v Ljubljani niso priznavali in in najbrž so ga le redki poznali. Za boljše poznavanje razmer, v katerih je Volkmer ustvarjal, in za boljše razumevanje in poznavanje Volkmerjevega dela, so na simpoziju in v Volkmerjevem zborniku zgodovinarji in sociologi predstavili zgodovinske in šolske razmere v času razsvetljenstva, slavisti pa literarno delo in jezikovno analizo tega dela.

Volkmerjev zbornik je delo, s katerim skušajo avtorji postaviti razsvetljenca Leopolda Volkmerja na mesto, ki mu gre v slovenski kulturi, in katerega mu doslej niso priznavali. To so storili avtorji na ta način, da so z znanstveno prodorno in natančno analizo Volkmerjevega dela ovrednotili njegov prispevek v zakladnico slovenske dediščine. Analiza okoliščin, v katerih je Volkmer ustvarjal, pokaže, da je lahko v tistem času in na tem prostoru ustvarjal ob mnogo bolj okrnjenih možnostih kot so jih imeli ustvarjalci v Ljubljani. Osrednji slovenski prostor Volkmerja ni sprejemal, ocenjeval pa ga je v naslednjem (romantičnem) obdobju in z merili svojega obdobja. Zato je ostal do današnjih dni slabo poznan. Volkmerjev zbornik je nov prispevek k boljšemu poznavanju slovenske kulturne dediščine.
Jurij Jug