Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika : od sistema k besedilu

Martina Orožen je naša najboljša poznavalka in razlagalka diahronih jezikovnih vprašanj iz zgodovinske slovnice slovenskega jezika. Težišče njene najnovejše monografije predstavljajo jezikovna vprašanja, ki povezujejo slovensko jezikovno knjižno ustvarjalnost s predhodno versko jezikovno tradicijo in spoznanji o dveh pravzorcih slovenskega jezika. Trubarjevo jezikovno ustvarjalnost razume kot knjižno nadgradnjo obrednih besedil iz osrednjega slovenskega prostora, kot neke vrste (ne)zavedno kontinuiteto z jezikom starejših molitvenih obrazcev iz slovenskega osrednjega jezikovnega prostora. Predknjižno izročilo tega prostora vključuje v razvojni lok protestantskih Trubarjevih ubeseditev, katoliških molitvenih obrazcev v Kalobskem rokopisu (1651) in Bratovskih bukvicah (1678), preko rokopisov in tiskov duhovnega slovstva (Stapelton, Skalar, Škofjeloški pasijon) do Paglovčevega oblikovanja kranjskega jezika v prvi polovici 18. stoletja, Pohlinovega kultiviranja oznanjevalne jezikovne zvrsti v nabožnem slovstvu in Japljeve normativnosti, ki predstavlja pomemben mejnik v razvoju osrednjeslovenskega knjižnega jezika. Martina Orožen namenja posebno pozornost purističnim prizadevanjem v zgodovinskem razvoju osrednjeslovenskega knjižnega jezika, zlasti v obdobju od Kopitarjeve slovnice do poenotenja slovenske knjižne norme sredi 19. stoletja – prva med slovenskimi raziskovalci zgodovine jezika opozarja na veliko vlogo slovenskih duhovnikov pri oblikovanju pripovedne zvrsti kranjskega knjižnega jezika še pred Ciglerjem in Prešernom (Ravnikar, Veriti, Baraga, Slomšek …). Monografija je pomembna vsebinska dopolnitev diahronega raziskovanja slovenskega jezika. Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika je novost v slovenskem diahronem jezikoslovju, ki bo spodbudila nova raziskovanja in odprla nadaljnjo razpravo o jezikovnih različicah na Slovenskem v domačem in mednarodnem znanstvenem prostoru.