Slovenski jezik na stičišču več kultur

Slovenistična stroka mora (1) poskrbeti za funkcijsko neokrnjenost slovenskega jezika v skupnem evropskem jezikovnem in univerzitetnem prostoru; (2) spodbujati jezikovno raznolikost slovenščine in dialektov v regiji in pokrajini čez mejo; (3) utrjevati položaj slovenskega jezika kot uradnega jezika Evropske zveze in ustvarjati možnosti, da se zanimanje za učenje našega jezika poveča; (4) zagotoviti kakovosten pouku slovenščine, tujih jezikov in prevajalstva na naših šolah in fakultetah. Na znanstvenem področju se z izvirnimi raziskavami slovenskega jezika v obmejnem področju odpirajo novi pogledi na razvoj slovenskega jezika, postavljajo se novi okviri za določanje jezikovne norme in predpisov, predvsem pa se spodbuja regijsko povezovanje (Podonavska regija in prostor Alpe-Jadran) in rešuje v preteklosti preveč zapostavljeno vprašanje jezikovnih manjšin ter ob- in čezmejnega jezikovnega prepletanja slovenskega jezika v stiku z drugimi regijskimi jeziki tega prostora. V sodobnih jezikovnih globalizacijskih procesih in v evropskem (univerzitetnem) prostoru mora prevladati jezikovna zavest, ki bo pregnala neupravičene strahove o slovenski jezikovni ogroženosti in spodbudila spoznanje, da smo Slovenci v Evropski zvezi lahko prepoznavni najprej in predvsem po jeziku.